Tiha grožnja, ki preti človeštvu. Zakaj bi nas moralo skrbeti?

Gladina morja narašča hitreje kot kadarkoli v zadnjih 4.000 letih, kar poudarja nujno potrebo po "globalnem in lokalnem ukrepanju".

Nova raziskava opozarja, da podnebne spremembe in človeška dejavnost povzročata porast morske gladine, to pa predstavlja resno grožnjo za poplave večjih mest po svetu. Kitajska se sooča kar z "dvojno grožnjo", saj so njena največja in gospodarsko najpomembnejša mesta še posebej nagnjena k ugrezanju, poroča Euronews.

Znanstveniki z univerze Rutgers so preučili na tisoče geoloških zapisov iz različnih virov, vključno s starodavnimi koralnimi grebeni in mangrovami, ki pogosto služijo kot "naravni arhiv" preteklih morskih gladin.

Kako hitro narašča morska gladina?

Rekonstruirali so spremembe morske gladine vse do pred skoraj 12.000 leti, v začetek holocena – trenutne geološke dobe, ki se je začela pred približno 11.700 leti po koncu zadnje velike ledene dobe.

Ugotovitve, objavljene v reviji Nature, kažejo, da se je od leta 1900 povprečna globalna morska gladina dvigovala s povprečno hitrostjo 1,5 milimetra na leto. Po besedah Yucheng Lina, ki je raziskavo tudi vodil, ta hitrost presega katerokoli stoletno obdobje preteklih tisočletij.

Zakaj narašča morska gladina?

Študija izpostavlja dva glavna dejavnika, ki poganjata pospešeni dvig morske gladine, in sicer toplotno raztezanje in taljenje ledenikov.

Temperatura planeta se zaradi podnebnih sprememb zvišuje, oceani posledično vsrkavajo več toplote in se s tem širijo. Hkrati se ledene plošče v polarnih območjih talijo z doslej nevideno hitrostjo, kar prispeva dodatno vodo v oceane.

"Zaradi segrevanja planeta oceani zavzemajo večjo prostornino, ledeniki pa se odzovejo hitreje, ker so manjši od ledenih plošč, ki so pogosto v velikosti celin. Na Grenlandiji trenutno opažajo vse večje pospeševanje," je po pisanju Euronews dejal Lin.

Grenlandska ledena plošča je med septembrom 2023 in avgustom 2024 izgubila 80 milijard ton ledu, kar je že 28. leto zapored, da je izgubila več ledu, kot ga je nastalo.

Grenlandska ledena plošča, ki je trenutno ena od največjih svetovnih virov sladke vode, vsebuje toliko vode, da bi povzročila dvig morske gladine za približno 7,4 metra. Za vsak centimeter dviga morske gladine pa je obalnim poplavam izpostavljenih približno šest milijonov ljudi na planetu.

Obalna kriza

Raziskovalci opozarjajo, da bodo zaradi naraščajoče morske gladine morja najbolj prizadete delte – ravne, rodovitne regije blizu vode. Ta območja se pogosto uporabljajo za kmetijstvo, promet in urbanizacijo, zato bi njihova izguba lahko povzročila ranljivosti v globalni dobavni verigi.

"Že nekaj centimetrov dviga morske gladine močno poveča tveganje za poplave v deltah. Ta območja niso pomembna le na nacionalni ravni, pogosto so namreč tudi mednarodna proizvodna središča," je pojasnil avtor študije.

Čeprav se je študija osredotočila na Kitajsko, je Lin poudaril, da je mogoče iste ugotovitve prenesti na velika mesta, kot so New York, Jakarta in Manila, ki ki so zgrajena na nizko ležečih obalnih ravnicah in se soočajo s podobnimi tveganji.